Brezmejno sonce – trije zbori, tri pokrajine, ena pesem
Pred sto leti je na Krasu utihnil glas mladega pesnika. Star je bil komaj dvaindvajset let. Toda nekatere besede ne utihnejo. Ostanejo v kamnu. V burji. V človeku.
Sto let pozneje smo tukaj. Iz treh krajev. Iz dveh držav. Z različnimi zgodbami. Toda z istim razlogom. Da zapojemo.