Pred sto leti je na Krasu utihnil glas mladega pesnika. Star je bil komaj dvaindvajset let. Toda nekatere besede ne utihnejo. Ostanejo v kamnu. V burji. V človeku. Srečko Kosovel je leta 1925 zapisal: Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno. Sto let pozneje smo tukaj. Iz treh krajev. Iz dveh držav. Z različnimi zgodbami. Toda z istim razlogom. Da zapojemo.
Mešani pevski zbor Amorvincit
Mešani pevski zbor Sežana
Pevski zbor KUD Ilirci iz Krapine
